Renčanje
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Tiho, nizko renčanje, kakor da bi prihajalo iz prsi:
- Gre za klasično renčanje samozavestne in dominantne živali. Kdor se ne odzove, utegne spodbuditi napad.
Tiho renčanje, ki pa ni tako globoko in prihaja bolj iz gobca:
- Lahko spremlja vihanje usten in kazanje zob. Pomeni "Pojdi stran!" ali "Ne hodi mi blizu!". Malce manj samozavestna žival, ki se pravzaprav ne bi rada spopadla, a se bo, če bo že izzvana.
Globoko renčeče bevskanje:
- Sliši se nedvomno renčanje, ki pa se spremeni v lajež. Za zdaj se psu morda zdi, da bi mu prav prišla podpora drugih psov, če pa boste rinili vanj, se bo tudi sam odločil za napad.
"Renč-bevsk" v višji sredinski legi:
- Občutiti je, da gre za precej manj samozavestnega psa. "Sem v skrbeh ali celo prestrašen, vendar se bom branil."
Nihajoče renčanje:
- Renčanje, ki niha v višini – vzpenja se od središčne lege, pa tja do njenega vrha. Tako svojo "napadalnost iz strahu" razglaša zelo negotov pes.
Glasno renčanje v srednji ali visoki legi, pri katerem pes ne kaže zob:
- Praviloma nakazuje silno osredotočenost na igro, kakršna je "povleci-potegni".