Psihologija psov

Psihologija psov

 

 


Pes ni »skoraj človek« in ne poznam nobene večje žalitve za psa, kot da ga opišemo kot takega.

John Holmes



Pogosto, vendar zmotno mišljenje je, da se psi obnašajo na določen način zaradi podobnih potreb ali interesov, kot jih imamo ljudje. Lastniki svoje pse večinoma obravnajo kot otroke, ne da bi razumeli, da psi niso ljudje, kar je tudi razlog, da jih moramo poskusiti razumeti na bolj pasji način – s pomočjo pasje psihologije. Da bi to lahko naredili, moramo na začetku dojeti, da pasji in človeški svet nista enaka, čeprav sta si med seboj podobna, in da naše vrednote v pasjem svetu nimajo nikakršnega pomena.

 

Veliko ljudi misli, da je njihov pes inteligenten, vendar izjemno malo ljudi upošteva, da ta koncept ne ustreza načinu mišljenja in reagiranja teh živali. Pasja inteligenca je sposobnost psa, da se odzove in reagira na določene dražljaje iz okolice. V večini primerov sodimo o inteligenci nekega psa na podlagi odzivov na ukaze njegovega lastnika. Hitrejši kot je pasji odziv, bolj pameten se nam zdi pes. Hitreje kot se psi učijo, višje cenimo njihovo inteligenco.

 

Charles Darwin je v svojem delu The Descent of Man (Izvor človeka) zapisal, da je edina razlika v inteligenci ljudi in večino naših nižjih sorodnikov sesalcev »v stopnji in ne v vrsti«. Nadaljeval je, da »čute in intuicijo, različna čustva in sposobnosti, kot so ljubezen, spomin, pozornost, radovednost, posnemanje, sklepanje itd., s katerimi se ponaša človek, lahko v zametkih ali morda celo dobro razvite najdemo tudi pri nižje razvitih živalih.«

 

Sv. Tomaž Akvinski, eden najvplivnejših filozofov Rimskokatoliške Cerkve, je v 13. stoletju izoblikoval uradno cerkveno doktrino, po kateri se ljudje in živali razlikujemo le kvantitativno (v stopnji, do katere se naše mentalne sposobnosti izrazijo) in ne kvalitativno (v specifični naravi teh mentalnih procesov).

 

Kje so torej psi na lestvici živalske inteligence oziroma kje so v primerjavi s človeško inteligenco?

 

Dr. Stanley Coren pravi: ''Ko sem bil še študent psihologije, je prevladovalo mnenje, da so psi (in druge živali) beagleaste oblike napolnjeni z refleksi, avtomatičnimi odzivi in genetskim programom. Spodbujali so nas, naj pse obravnavamo le kot biološke stroje. Menili so, da je učenje psov predvsem programiranje refleksov, pri čemer pa pes ne potrebuje nič več zavesti kot računalnik, da bi programiranje uspelo. Niso razmišljali o tem, da bi psom priznali kognitivne modifikacije, kakršne so značilne za ljudi.'' Zagotavljali so nam na primer, da beagle ni zavedajoče, razmišljujoče bitje, ki bi se zavedalo samega sebe in čustvovalo, pač pa, da gre le za vrečo.

© 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA | DEBORA
Avtorske pravice © 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA. Vse pravice pridržane.
Joomla! je brezplačna programska oprema izdana pod GNU General Public Licenco.