Jezik ali žlobudranje?
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Pes zaradi svojih telesnih omejitev ne bo nikoli zmožen oblikovati zahtevnih vrst glasov, s katerimi se oglašajo ljudje; vendar, psi se oglašajo in njihovi glasovi služijo sporazumevalnim namenom.
Jezik v obliki glasov ima nekatere prednosti pred večino drugih oblik sporazumevanja. Primerjajmo zvoke z vidnimi signali:
- Vidna govorica telesa je za pse pomembno sporazumevalno sredstvo in ima svoje preživetvene koristi.
- Sporočilo v obliki vidnega signala je tiho, pa vendar ga je mogoče opaziti že od daleč. Zlahka je mogoče zaznati tudi lokacijo in vir sporočila.
- Signal je mogoče "vključiti" in "izključiti" v hipu, mogoče pa ga je tudi prilagajati glede intenzivnosti – signalne geste je mogoče pospešiti, okrepiti ali razširiti.
- V preproste vidne signale, kakršna sta repkanje ali gibanje glave, je mogoče vkodirati kompleksne informacije, če se jih je pes že naučil prevajati. To pomeni, da je jezik vidnih signalov zelo fleksibilen in ponuja neomejene možnosti.
Problem z vidnim jezikom je za žival ta, da je mogoče prav njegove prednosti obrniti proti posamezni živali, ki ga uporablja. Ker signalov ne more posredovati tistemu, ki jih ne vidi, ni mogoče vselej preprečiti, da pošiljavca ne bi opazila tudi njegov plenivec oziroma njegov plen.
- Dim, megla ali druge okoliščine, ki otežujejo opazovanje, prav tako uničujejo jasnost sporočila. Poleg tega bodo vidno sporazumevanje ovirale fizične ovire, na primer drevje, skale ali stene, kajti vidna komunikacija terja še zadostno osvetlitev okolja.
- Zvočni signali so kos mnogim oviram, ki se nastavljajo vidu.