Igra

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Psihologija psov

Pri večini živali se igrivost začenja izgubljati, brž ko odrastejo. Ljudje smo vzredili pse, ki zadržijo mnoge mladičje značilnosti, mednje sodi tudi večna želja po igri. To je za ljudi pomembno, kajti tudi mi ohranjamo do konca dni zvedavost in igrivost iz otroštva.

Pes se obrne naravnost proti vrstniku in počepne v prežo, tako da leži na sprednjih tacah, zadek in rep pa vzdiguje kvišku:

• Gre za najbolj razširjen igralni signal, ki pomeni vabilo: "Igrajva se!" ali "Divjajva!". Pes se zatem ponavadi zapodi v dir proč od vabljenca – ali pa ga naskoči.

• Pri tej "preži" ne gre zgolj za vabilo. V resnici je to nekakšen klicaj, s katerim se psi med igro spet in spet medsebojno opozarjajo, češ da je vse skupaj samo igra.

• Najpogosteje se dogaja, da se dominantni pes približa mlajšemu in se prevali pred njim na hrbet, kakor da bi želel izraziti popolno pasivno podrejenost. Kot kaže, želijo mladim psom s tem signalom, ki sicer pritiče le psom z nižjim statusom, dopovedati: "Če se boš poigral z mano, boš lahko za nekaj časa vodja!" Mlajši pes se zdaj, morda malce važno, ker je do takega podrejenega vedenja pripravil večjega in starejšega psa, približa – in ko je dovolj blizu, se starejši pes prevali v igralno prežo. Divjanje se lahko začne.