Zgodnje učenje
Zgodnje učenje
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Pri psih je sicer veliko oblik genetsko pogojenega vedenja, hkrati pa je mnogo najpomembnejših vrst vedenja epigenetskih, kar dobesedno pomeni 'nad geni'. Izkušnje in stiki, ki jih z okoljem vzpostavljajo mladi psi, namreč močno vplivajo na obnašanje odrasle živali.
- Okolje začne na pasje možgane vplivati še preden pes zapusti maternico. Če je psica v času brejosti izpostavljena močnemu stresu, bodo njeni mladiči zrasli v dokaj plašne živali. Če je pod stresom v zadnji tretjini brejosti, bodo imeli potomci zmanjšano sposobnost učenja, morda bodo izražali določene skrajne ali pretirane oblike vedenja, hkrati pa bodo izjemno čustveno občutljivi. To je verjetno posledica materinega izločanja stresnih hormonov (kortikosteroidov).
- Na oblikovanje možganov posameznega mladička vplivajo tudi drugi mladički, ki se skupaj z njim razvijajo v maternici. Samičke, ki se rodijo v večinoma moških zarodih, so bolj nagnjene k moškemu obnašanju.
- Ko pasji mladiček enkrat zapusti maternico, njegove izkušnje povzročijo velike spremembe v njegovi razvijajoči se zavesti.
Neonatalno obdobje (0–12 dni)
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
- Prvo občutljivo obdobje traja skoraj dva tedna po rojstvu. Novorojeni kužek je še vedno gluh in slep, vendar druga čutila že delujejo. Zelo verjetno je, da z vohom pridobi prvo izkušnjo vtisnjenja.
- Kmalu po kotitvi mati liže in neguje svoje mladičke. Z nežno masažo z jezikom povzroči, da mladički iztrebljajo in urinirajo, njena slina pa jim daje tudi eno prvih sporočil iz zunanjega sveta.
“Zapomni si, da sem tvoja mati in da moja slina tako diši. ”
- Za prvi teden je značilno, da mladičkovo vedenje večinoma usmerja zunanja spodbuda.
- Mladiček potrebuje spodbudo ne samo za iztrebljanje, ampak tudi za pravilno hranjenje. Novorojeni kužki bodo poskušali jesti le takrat, kadar jih bo k temu spodbudila njihova mati.
- V tem času so možgani mladička še tako nerazviti. Vendar pa so ti možgani sposobni učenja, izkušnje iz tega obdobja pa za zmeraj vplivajo na njegov razum.
Ko pogledamo te nerazvite in nebogljene zverinice, jih skušamo obvarovati pred kakršnim koli stresom ali nevarnostmi. Takšno ravnanje pa je v bistvu napačno. Raziskave so pokazale, da blag stres – da ga prijemamo, se ga dotikamo in ljubkujemo – in tudi temperaturne spremembe razvijajočemu se mladičku koristijo.
- V prvih treh tednih življenja za bistven napredek zadostuje že, če ga prijemamo tri minute dnevno - s tem izredno izboljšamo čustvene stabilnosti, vzdržljivosti pred stresom in povečano sposobnost učenja.
- Pri mladičkih, ki jih prijemamo in jim povzročamo blag stres, v električnem vzorcu njihove možganske dejavnosti opazimo znake hitrejšega dozorevanja. Pogosto hitreje rastejo, opažamo pa, da tudi prej usklajujejo svoje gibe.
Prehodno obdobje (13–20 dni)
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
- Obdobje hitrega prehoda in sprememb. Mladički že več lazijo okoli, zanesljiveje se prehranjujejo in sprejemajo več informacij o svojem svetu.
- Najpomembneje je, da začnejo delovati še drugi čuti. V tem prehodnem obdobju, približno po trinajstih dneh, mladiček odpre oči.
- Prehodno obdobje se konča, ko se mu pri približno dvajsetih dneh odprejo ušesni kanali.
V tem času mladiček pokaže prve zavestne socialne odzive. Začne se vključevati v igriv boj, ko maha z repom, laja in celo renči. Zavestno se vključuje v druženje in sorojenci v leglu postanejo cenjeni družabniki in ne več samo mehki izvori toplote.
Oseba, ki skuša vplivati na mladička, da se bo razvil v ‘popolnega psa’, naj ga še vedno jemlje v roke, tako kot v neonatalnem obdobju, vendar ga naj sedaj veliko spodbuja tudi z glasom. V tem času lahko mladička nežno seznanjate z novimi spodbudami.
Obdobje socializacije (4–12 tednov)
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Obdobje socializacije, ki traja nekako naslednjih devet tednov, je verjetno čas, ki ima na mladičkovo življenje največji vpliv. V tem času bodo nekateri dogodki, ki se zgodijo – ali spodbude, ki jih ni bilo – za vedno oblikovali vedenje psa. Kakršne koli negativne vedenjske posledice, ki izhajajo iz izkušenj v tem obdobju, je izjemno težko, morda celo nemogoče odpraviti.
- Socializacija je proces, v katerem se posameznik pouči o družabnem življenju. Nauči se, kaj družba od njega pričakuje. Osvoji tudi vsa osnovna pravila in različna vedenja, ki mu omogočajo, da postane delujoč član neke družbe.
- Mladiček mora imeti v socializacijskem obdobju med štirimi in dvanajstimi tedni starosti dovolj stika z drugimi psi, tako da se lahko socializira po pasje.
- Psi se lahko socializirajo na več načinov z različnimi vrstami živih bitij.
- Popolna socializacija z ljudmi je zares učinkovita le, če se zgodi med tretjim in dvanajstim tednom starosti.
Pes ne potrebuje zelo veliko stikov. V starosti od štirih do dvanajstih tednov za socializacijo zadostuje že dvajset minut stikov s človekom na teden. Nekateri socialni stiki so v tem času zares nujni, zato je učinek najboljši, če so pogosti in aktivni. Pomembno je tudi, da se srečanja ponavljajo večkrat tedensko. Če s psom preživimo več časa, se bo med ljudmi vedel bolj samozavestno in ob neznancih ne bo tako preplašen, poleg tega bo z ljudmi, ki bodo postali njegovi skrbniki, vzpostavil močnejšo čustveno vez.
Učenje sporazumevanja
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Socializacija vključuje tudi učenje pravil, ki vladajo družbi, v kateri bo pes živel.
- Pes se mora naučiti razlaganja družbenih znakov, ki prihajajo od drugih, in se s primernimi znaki tudi sam odzivati. Nekatere od teh spretnosti se nauči med stiki z odraslimi psi, vendar je veliko pomembnejše socialno učenje v leglu med brati in sestrami. Mladički se v tem času naučijo tudi osnovnih veščin sporazumevanja.
- Psi, ki jih že od rojstva naprej vzgajajo ljudje, ne poznajo subtilnih znakov, ki jih pri mahanju z repom izražajo drugi psi, in imajo več težav pri ugotavljanju, kakšen pomen ima na primer visoko dvignjen rep ter hitro in kratko miganje z repom, ki pomeni prevlado in grožnjo, v nasprotju s širšim in nižjim mahanjem, pri katerem ne izziva.
- Psi se morajo te oblike komunikacije naučiti v kritičnem obdobju, če pa je le-to že mimo, si ob poznejših srečanjih s psi njihovo mahanje z repom napačno razlagajo in se vedno znova znajdejo v nerodnih situacijah s psi, ki ponavadi ne kažejo nobene sovražnosti.
Za družbeni in osebnostni razvoj mladičkov je ključno obdobje med četrtim in petim tednom, ko mati začne zapuščati mladičke, ki skušajo sesati.
- To pomeni konec obdobja, ko iščejo oskrbo in so odvisni. Začenja se obdobje družbenega življenja, za katerega bodo značilni problemi samonadzora, podrejanja in prevlade.
Učenje o prevladi in podrejanju je nujno za poznejše socialno življenje.
- Mladiček se takrat, ko ga mati odriva ali nanj renči, ker poskuša sesati, uči sklepanja kompromisov in to nikakor ne pomeni, da se je treba bati in podrejati močnejšim.
- Uči se o svojem položaju med drugimi in o vlogi, ki ustreza njegovemu položaju in sposobnostim.