Voham, torej sem
Voham, torej sem
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Organ za vohanje pri psu ne zavzema samo večjega dela njegovega obraza, temveč obvladuje tudi večji del njegovih možganov – zato tudi določa njegov pogled na svet.
- Psi se odzivajo na mnogo več vonjev kot ljudje, kar povzroči veliko razliko v dojemanju psa in človeka. Del pasjih možganov, ki je namenjen razčlenjevanju (analizi) vonjev, je torej 40-krat večji od človeškega! Ocenjuje se, da lahko psi prepoznavajo različne vonje tisoč- do desettisočkrat bolje kot ljudje.
- Jakobsonov organ v nosu psa ima receptorje, ki lahko registrirajo določene feromone in tako psu pomaga, da se pripravi na srečanje z drugim psom. Seveda je medsebojno ovohavanje pozdravni obred. To počnejo vsi psi, ko se spoznavajo. To včasih imenujemo ‘razslojevanje vonjev’.
- Psi se od nas ne razlikujejo samo po izostrenosti svojega voha, ampak tudi po sposobnosti, da vonje predelajo, ločijo posamezne med seboj in vsakega izmed njih prepoznajo.
- Če psi ne bi imeli sposobnosti ločevanja vonjev, zanemarjanja nepomembnih vonjev in osredotočanja na pomembne, bi bili bistveno manj uporabni za mnoga opravila, ki jih od njih pričakujemo in zahtevamo.
- Nekaterih vonjev psi nimajo preveč radi. Med njimi je vonj citrusov, kot so limona, pomaranča in citronka ter vonj začimb, kot je na primer rdeči poper.
Glej tudi GOVORICA VONJA >>>
Pasji smrček – lovski organ
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Poglejmo si zgradbo tega neverjetnega organa. Del na koncu pasjega nosu, ki je brez dlak, se imenuje ‘usnje’ (leather). Je značilne barve, ponavadi temnejši, lahko pa je rjav, roza ali pikast, odvisno od pasme.
-
Na pasjem smrčku so vzorci jamic in gub.
-
Vzorec, skupaj z obliko nosnih odprtin, predstavlja odtis smrčka, ki naj bi bil tako individualen in edinstven kot človeški prstni odtisi.
- Psi lahko premikajo in vihajo svoji nosnici, vsako posebej, kar jim pomaga pri določanju smeri, od koder vonj prihaja.
-
Ko pes smrček obrne v smer, od koder prihaja vonj, aktivno prekine proces dihanja.
-
Ko voha, potuje zrak z vonjavo v nosni votlini najprej preko koščene strukture, ki je podobna polici in je oblikovana tako, da ujame zrak, ki vsebuje vonj, in prepreči, da bi se vonj med izdihom razgubil.
-
Če je pes pregret, se njegova sposobnost slediti in prepoznati stvari z vohom zmanjša za več kot 40 %. To pa je razlog, da ima lahko reševalni pes v vročini velike težave.
-
Vsakdo ve, da je pasji smrček ponavadi hladen in vlažen.
-
To vlago na smrčku sproščajo žleze sluznice, ki jih je na smrčku veliko. Gotovo so tam zato, da ohranjajo kožo hladno, vendar je najpomembnejša naloga delovanja žlez sluznic ta, da pomagajo pri zbiranju vonjalnih molekul.
Aromaterapija
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Posebna vrsta žlez znojnic, 'apokrine žleze', izloča feromone, ki nosijo informacije o starosti, spolu, zdravju in celo čustvenem stanju živali. Psi in večina drugih sesalcev imajo svoje apokrine žleze razširjene po celem telesu, kar pomeni, da njihova telesa proizvajajo več različnih vonjev kot človeško telo.
- Vonj feromonov ne sporoča samo podatkov o spolu, starosti, zdravju in razpoloženju, ampak nosi tudi veliko informacij v zvezi s spolnostjo, na primer, v katerem delu estrusa je psička, ali je breja ali le navidezno breja, pa tudi, ali je pred kratkim kotila.
- Za pse pomeni razbiranje feromonske vonjave podobno, kot če bi o stanju in počutju druge živali brali pisno poročilo.
- Črnilo, ki ga uporablja pes, je urin. V njem je raztopljenih mnogo feromonskih kemikalij, tako da zaznamki z urinom veliko sporočajo o psu.
- Psi s svojim urinom raje 'označijo' navpične površine, ker se vonj višje od tal lažje širi po zraku.
- Višina oznake okolici pove, kako velik je pes, ki jo je napravil. Pri psih je velikost pomemben dejavnik pri določanju prevlade.
- Ker se zdi, da je prevlada pomembnejša za samce, so razvili navado, da med uriniranjem dvignejo nogo, zato da njihov urin seže višje.
- Označevanje z urinom sporoča tudi informacijo o čustvenem stanju psa.
- Čustvene spremembe so povezane z izločanjem stresnih hormonov, ki zaidejo v večino telesnih tekočin, ne le v kri, ampak tudi v pot, urin in solze, tako da ima npr. jezna žival drugačen vonj kot zadovoljna.
Vonjave
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Psi zelo dobro prepoznavajo posamezne ljudi po njihovem vonju.
- Človeški vonj nastaja pri potenju, nato pa se spremeni zaradi bakterij, ki delujejo tako na izločkih potu kot na koži.
- Bolje ko pes pozna človeka, in več vzorcev vonja ko dobi z različnih delov njegovega telesa ob različnih časih, bolj verjetno si bo zapomnil določen temeljni vonj, ki ločuje eno osebo od druge.
Ovohavanje preteklosti
Slušne in vidne zaznave minejo v trenutku, vonji pa ostajajo.
- Sled vonja je posnetek iz preteklosti: žival je pred kratkim šla mimo in pasji nos lahko določi njeno identiteto, smer, v katero je šla, in morda tudi, koliko časa je bila tam.
- Zaradi te sposobnosti ljudje pse uporabljajo pri zasledovanju ali reševanju.
Psi stražniki
Institucije za uveljavljanje zakona uporabljajo pse zato, da izsledijo ter najdejo zločince in pobegle zapornike.
- Dober zasledovalni pes med sledenjem ni odvisen le od vonja svojega plena.
- Stopinje premikajo prst in v zrak dvigajo nove vonje.
- Trava in drugo rastlinje se pri hoji deloma polomita ali zmečkata, kar spet oddaja nek vonj.
- Ko je sled sveža, se zmeša z vonjem plena.
Zasledovanje, sledenje in vohanje zraka
Pri določeni sledi nos psom služi za sledenje, zasledovanje ali vohanje zraka.
- Različne pasme počnejo to na različne načine kot je za določeno nalogo in dane pogoje najbolj primerno.
- Najbolj priljubljeni pasmi za ovohavanje zraka sta za večino reševalnih ekip nemški ovčar in labradorec.
Nosovi profesionalcev
Čudežno moč pasjega voha morda najbolje prikažemo z raznolikostjo nalog, za katere ljudje naprošajo pse, naj uporabijo svoj nos.
- Mnogokrat uporabijo pse, ker se elektronski načini zaznavanja vonjev ne morejo meriti s pasjo občutljivostjo in sposobnostjo ločevanja.
Evolucija pasjega smrčka se seveda ni oblikovala zato, da bi nadomeščal visokotehnološko opremo, občutljivo na kemikalije.
- Psi so svoje vohalne sposobnosti vedno najbolj uporabljali za lov, najprej za lastne potrebe, pozneje pa še za potrebe ljudi.
Doktor pes
Zdi se, da imajo nekateri psi sposobnost, da pri človeku zavohajo raka.
- Maligni tumorji “s svojo napačno sintezo beljakovin oddajajo določene vonjave, ki jih človek ne more zaznati, pes pa z lahkoto.”
- Izredno občutljivo ni le pasje čutilo za voh, ampak tudi njegovi možgani, ki lahko odlično ločijo posamezne vonje in se naučijo novih, ko postanejo pomembni.