Težave s sluhom
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
- Prirojena izguba sluha – pojavi se v pasjem ‘otroštvu’ (infantilni dobi) in je ponavadi posledica genetskih dejavnikov.
- Barva kožuha in druge značilnosti pasje pigmentacije so povezane s prirojeno gluhoto. Genetska napaka, ki povzroča gluhost, je tesno povezana z geni, ki pri psih povzročijo belo, progasto in lisasto barvo kožuha. Klasičen primer lisastega psa je dalmatinec. Pes, ki je genetsko pogojeno bel, je zaradi istega gena tudi zelo verjetno modrook. Ker je ta gen povezan z gluhoto, bi pričakovali, da bodo modrooki dalmatinci najverjetneje gluhi. Pravilno. Učinek je kar dramatičen. Med modrookimi dalmatinci jih je 51 odstotkov (približno vsak drugi) gluhih vsaj na eno uho. Podobno, vendar v manjšem odstotku, se godi belim bulterierjem.
- Povzročena izguba sluha je posledica določenih dogodkov v njegovem življenju, na primer hude okužbe ušes, ki poškoduje uhelj in slušni mehanizem.
- Škodljive so lahko tudi nekatere kemikalije.
- Tudi določeni antibiotiki (še posebej aminoglikozidi), s katerimi zdravijo pse, slabo vplivajo na sluh, tako da se naberejo v ušesnih tekočinah in poškodujejo čutilo, ki zaznava zvoke.
- Vendar pa je tako pri psih kot pri ljudeh glavni razlog za povzročeno izgubljanje sluha izpostavljenost hrupu.
Dolgo je kazalo, da psi prinašalci s staranjem izgubljajo sluh veliko hitreje kot psi drugih pasem.
- Najprej so domnevali, da je to genetsko pogojeno, vendar so pozneje prišli do drugačnega sklepa.
- Domnevali so, da tovrstno izgubo sluha morda povzročijo različni dogodki v pasjem življenju.
- Hrup, ki ga povzroči strel iz puške, je impulzni zvok, ki doseže svoj vrh tako hitro, da doseže notranje uho, še preden se akustični refleks sploh lahko sproži in nudi zaščito.
Pametni lovci na ušesih nosijo ščitnike, da preprečijo poškodbe sluha. Kaj pa njihovi lovski psi?
Kako dobro pes sliši?
Moč sluha vašega psa lahko preverite na naslednji način:
- Postavite se za psom tako, da vas ne more videti.
- Zapiskajte z igračo, zažvižgajte, zaploskajte z dlanmi ali udarjajte po skodelici s kovinsko žličko.
- Pes, ki dobro sliši, bo zašilil z ušesi, obrnil glavo ali telo v smer, iz katere se širi zvok.
- Bodite pazljivi, da ne stojite čisto nad psom, ker je občutljiv na zračne tokove in bo morda začutil tudi vaše gibe ali nihanje tal neposredno za sabo.
- Pazite na to, da vas ne bo videl, preden boste zaropotali.
- Včasih je tak preizkus najbolje izvajati med pasjim spanjem, ker to zmanjša verjetnost, da se na vaše gibe odziva z očmi.
Navedenega preizkusa ne izvajajte pri pasjem mladičku. Izjemne slušne sposobnosti psov ob rojstvu še niso popolnoma razvite.
Sposobnost, da sliši zelo ostre, glasne zvoke (zveneč plosk z dlanmi, žvižg), pes izgubi nazadnje.