Pasje zavedanje
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Na strokovnem nivoju bi psihologi v dokaz želeli še kaj drugega kot le sanje, da bi psom priznali zavest. Filozofi in psihologi se stalno prepirajo med seboj, kaj mislimo s tem, da se zavedamo.
-
Manj zahtevnim zadostuje definicija, da je zavest sposobnost dojemanja sveta, predelave informacij o njem in shranjevanje spominov o naših zaznavah.
- Bolj zahtevni kot dokaz za zavest terjajo, da je treba imeti predstavo o svetu, ki presega naše trenutno zaznavanje. Na primer, da vemo, da je obstoj predmetov neodvisen od tega, ali jih v tem trenutku lahko vidimo ali ne.
-
Najbolj zahtevni pa vključujejo zavedanje o tem, da se zavedamo in razumevanje, da imajo tudi drugi razum in zavest, ki sta morda enaka ali pa se razlikujeta od naših.
Razmislimo sedaj o psih v luči teh strožjih zahtev za dokazovanje zavesti:
-
Prva od teh strogih zahtev je, da imamo mentalno predstavo o svetu, ki presega to, kar naša čutila zabeležijo v danem trenutku.
Stanley Coren se ne strinja s tem, kar trdijo nekateri psihologi (npr. Piaget), da otrok, dokler ne razvije zavedanja o trajnosti predmetov, nima nobene zavesti. Bolj verjame, da se otrokova zavest dvigne na višjo raven, ko razvije ta vidik mišljenja, in mu odslej lahko služi za zapletenejše oblike mišljenja in reševanja problemov.
-
Tudi brez laboratorijskih dokazovanj bi moralo biti očitno, da imajo tudi psi razvito zavedanje o trajnosti stvari.
- Če bi divji predniki psov verjeli, da je zajec ali kak drug plen prenehal obstajati zato, ker ga niso več videli, potem ko je stekel za skalo ali okoli ovinka, bi že zdavnaj izumrli zaradi lakote.
- Mladički, stari le okoli pet tednov, imajo že temeljno razumevanje trajnosti predmetov, pri osmih tednih pa je osvojena enako zanesljivo kot pri osemnajstmesečnem otroku.
Najbrž bi bilo tovrstno dokazovanje dovolj, da bi pasji zavestni predstavi o svetu prepričali kar nekaj ljudi, a nekateri vseeno vztrajajo pri dokazovanju višje stopnje zavesti.
Pri testiranju otrok uporabimo tudi 'test nevidnega premika'. Psi ga pri starosti približno enega leta rešijo brez težav. Dodatne raziskave kažejo, da če povečamo zahtevnost testov nevidnega premika tako, da dodamo še pet krajev, kjer bi se predmet lahko nahajal in med trenutkom, ko je predmet izginil, in časom, ko ga mora pes poiskati, naredimo štiriminutni premor, psi nalogo še vedno dokaj dobro opravijo (čeprav ne tako dobro kot z manj zastori in krajšim časovnim zamikom). V tej različici naloge je neke vrste zavestni spomin in iz tega izpeljano določeno sklepanje težko zanikati.
Samozavedanje
Zavest vključuje tudi samozavedanje, prepoznavanje lastne individualnosti in identitete.
- Orangutani, gorile in delfini se odzivajo z enakimi dokazi za zavedanje sebe, ko jim v ogledalu pokažemo njihove podobe.
- Psi in druge vrste obravnavajo podobo kot neko drugo žival ali jo popolnoma ignorirajo. Zaradi tega so raziskovalci sklepali, da psom primanjkuje zavedanje sebe in zato nimajo zavesti. Lahko pa bi tudi rekli, da psi prepoznajo svoj odsev, vendar preprosto niso tako nečimrni ali obremenjeni s svojim videzom kot višji primati.