Čut za dotik
Čut za dotik
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Ljudje in psi delimo občutek, da mejo med ‘jaz’ in ‘zunanji svet’ najbolj natančno opredelimo z dotikom.
- Psi so glede uporabe svojega čuta za dotik postali pravi mojstri tudi pri sporazumevanju z drugimi psi in ljudmi.
- Poleg tega, da jim tako kot vsi drugi čuti daje informacije o svetu, je dotikanje intimno povezano s prebujanjem čustev in oblikovanjem čustvenih vezi.
Prvi vir informacij
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
- Morda se je pri psih povezava med dotikom in čustvi razvila preprosto zato, ker je dotik eden prvih virov informacij, ki jih mladički uporabljajo za učenje o svetu.
- Novorojeni mladiček je funkcionalno slep in skoraj gluh, in čeprav njegovi receptorji za vonj že delujejo, še niso do konca razviti, zato se večinoma zanaša na to, kar lahko zazna z dotikom.
- Mladiček uporablja dotik tudi kot prvi način sporočanja svojih potreb.
- Z drgnjenjem materinih bradavic s smrčkom in pozneje s tačkami sproža dotok mleka, ki ga hrani in mu daje čustveno oporo.
- Ta proces dobrodejno vpliva na razvoj njegovega razuma. Povratna informacija, ki jo dobi od čuta za dotik, sporoča njegovim možganom, da tam zunaj tudi obstaja nek svet.
Otip sveta
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Psi imajo poseben skupek receptorjev, ki se razlikujejo od tistih, ki jih imamo ljudje. Gre za skupek posebnih dlak na obrazu, imenovanih vibrise (vibrissae).
- Vibrise so resnično izredne naprave, ki pomagajo psu ‘pretipati se’ skozi svet.
- Vibrise služijo kot opozorilna naprava, ki najprej zazna, da se nekaj nahaja blizu obraza.
- Vsaka vibrisa je natančno povezana z možgani, kar pomeni, da so informacije, ki jih možgani dobijo s tega območja, zelo pomembne. Odstranjevanje vibris je za pse stresno in neprijetno; poleg tega še zmanjša njihovo sposobnost, da v polnosti zaznavajo okolico.
- Ker se pasje oči ne morejo zelo dobro osredotočiti na bližnje predmete in zaradi tega pes težko vidi stvari blizu ust, mu informacije, ki jih dobi od vibris, usmerjenih naprej in navzdol, pomagajo prostorsko umestiti, opredeliti in z usti pobirati majhne predmete.
- Te posebne dlačice so tako občutljive, da zabeležijo tudi bežne spremembe v zračnih tokovih.
- Zdi se, da so psi, ki so jim odstranili vibrise, pri slabi svetlobi bolj negotovi.
Občutek: vroče - hladno
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Psi in ljudje imamo enake mehanizme za zaznavanje površinskega in globinskega dotika, vendar pa se močno razlikujemo pri zaznavanju temperature.
- Človeška koža ima dve vrsti celic, ki zaznavajo temperaturo - eno za zaznavanje toplote, drugo za hlad.
- Pri psih pa imajo le mladički toplotna tipala (senzorje) okoli nosnic, sicer imajo le receptorje za zaznavanje hladu.
- To ne pomeni, da psi ne morejo začutiti toplote, ampak da je njihov mehanizem razmeroma drugačen od človeškega.
Občutek bolečine
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Marsikdo ne verjame, da psi občutijo bolečino.
- Bolečina je znak, da se dogaja nekaj nevarnega in da je čas, da nekaj storimo, da to zaustavimo.
- Bolečina ima še en pomen za preživetje. Žival opozarja, kako naj se pravilno odzove, ko se poškoduje.
- Ljudje in psi imamo zelo podoben živčni sistem, s katerim se odzivamo na bolečino. Zato bolečino pri psih in ljudeh obvladujemo z enakimi zdravili.
- Psi bolečine ne izražajo tako očitno kot ljudje.
- Če pes ihti, cvili ali bevska, je bolečina že tako močna, da je presegla njegov prag vzdržljivosti.
- Ponavadi so znaki manj očitni. Videti je, kot da prepogosto vzdihuje in hitro diha, tudi kadar počiva ali ni pod stresom zaradi vročine. Morda se trese in drgeta.
- Včasih je izredno nemiren in med ležanjem ali sedenjem pogosto menja položaj.
- Lahko pa gre za drugo skrajnost, ko skoraj nepremično leži. Pes se morda odmakne, ko se ga dotaknemo, morda še posebej čuva kakšen predel svojega telesa. Lahko postane agresiven, čeprav prej ni bil; grozi ali renči, ko se ga dotaknemo ali ko se mu skušamo približati.
- Boleče predele si pogosto tudi liže in grizlja.
- Psi, ki jih boli, pogosto izgubijo tek.
- Drugi telesni znaki bolečine so lahko tudi hiter srčni utrip, razširjene zenice in povišana telesna temperatura.
- Možna sta dva načina primerjave človeka s psi in drugimi živalmi. Prvi pravi, da ljudje in psi delimo enake duševne in senzorne strukture ter da je edina razlika v stopnjah. Nasprotno stališče pa pravi, da se ljudje od psov in živali razlikujemo zato, ker imamo sposobnosti, ki se razlikujejo po vrstah, ne pa po stopnji.
- Tudi znanstveniki iz veterinarskih vrst niso enotni glede tega, kako močno naj bi jih skrbelo občutenje in način lajšanja bolečine pri psih. Lajšanje bolečin po operacijah ponavadi pospeši okrevanje.
Tisti psi, katerih bolečine medicinsko nadzorujejo, začnejo prej jesti in piti, hitreje vstanejo, si opomorejo in jih lahko hitreje pošljejo domov.
- Kronične bolečine, za katerimi pes trpi dlje časa, lahko ogrozijo njegovo duševno in telesno zdravje.
- Razlog je v tem, da je bolečina stresni dejavnik, in telo kot odgovor na stres začne izločati stresne hormone, ki posledično učinkujejo na vse sisteme v telesu.
- Psu lahko napetost, ki jo povzroči stres zaradi bolečine, zmanjša tek, povzroči utrujenost mišic in odmrtje tkiva ter ga oropa zdravilnega in potrebnega spanca.
Psi so se v daljni razvojni preteklosti prilagodili v na videz ravnodušno prenašanje.
- Prikrijejo veliko očitnih znakov bolečine in poškodb, da zaščitijo sebe in svoj družbeni položaj v tropu.
Torej, če bo pes pokazal bolečino, bo to morda sprožilo napad njegovih kolegov zaradi plenilskih nagnjenj.
- Ranjenega psa lahko zaradi prevlade v tropu napade član istega tropa.
- Pes, ki je na nižjem položaju, lahko vidi poslabšanje stanja svojega nasprotnika kot neposredno priložnost za napad in s tem izboljšanje svojega mesta na lestvici v tropu.