Pasji asistenti psihoterapije

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Psihologija psov

Psi pomagajo ljudem na vse mogoče načine. Ena najbolj nenavadnih nalog je asistiranje pri psihoterapiji.

Ta reč se je začela že pri Sigmundu Freudu, ki je imel celo zaporedje psov, večidel pasme čov-čov. Menil je, da imajo psi poseben čut, ki jim omogoča, da uganejo, kakšen je človekov značaj. Iz tega razloga je bil njegov najljubši čov-čov, Jo-Fi po imenu, navzoč pri vseh njegovih terapevtskih seansah; Freud je priznaval, da se pri oceni pacientovega oz. pacientkinega stanja pogosto zanese na Jo-Fijevo ekspertizo. Opažal je tudi, da pasja navzočnost po vsem videzu pomirja vse paciente, še posebej pa otroke.

Poznejše študije so dale Freudu prav. Fiziološke meritve kažejo, da pestovanje mirnega in prijaznega psa prav zares zmanjšuje stres (kar se kaže v zmanjšani mišični napetosti, v bolj pravilnem dihanju in počasnejšem srčnem utripu). Nekaj gradiva nakazuje tudi, da utegnejo pasji lastniki dlje živeti in da potrebujejo manj zdravstvene oskrbe.

Jo-Fi je Freuda opozarjal na pacientov stres ali napetost s tem, kam se je med seanso ulegel. Ležal je namreč dokaj blizu mirnih pacientov; pri pacientih, ki so bili napeti, pa se je zadrževal raje na drugem koncu sobe. Velikemu psihoanalitiku je pomagal ugotavljati, ali je terapijska seansa končana – ko se je ura iztekla, je namreč vstal in se odpravil k vratom. Govorice, češ da Jo-Fi dejansko opravlja psihoanalizo in piše poročila o primerih, pa je Freud zanikal.