Pasji um skozi zgodovino
Pasji um skozi zgodovino
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Podobno kot številni filozofi pred njim, se je tudi Charles Darwin ukvarjal s pasjo inteligenco. V svojem delu The Descent of Man (Izvor človeka) je zapisal, da je edina razlika med inteligenco ljudi in večine naših nižjih sorodnikov sesalcev »v stopnji in ne v vrsti«. Rekel je, da lahko »čute in intuicijo, različna čustva in sposobnosti, kot so ljubezen, spomin, pozornost, radovednost, posnemanje, sklepanje itd., s katerimi se ponaša človek, najdemo v zametkih ali morda celo dobro razvite tudi pri nižje razvitih živalih.«
Grškega filozofa Aristotela ni zanimala samo inteligenca, ampak življenje sámo. Menil je, da obstaja več različnih kakovosti v življenju in da različna bitja kažejo več ali manj vsake od teh. Sposobnost hranjenja, razmnoževanja in gibanja v okolju je imel za temeljne sestavine živalskega bivanja.
Aristotel je predvidel Darwinov pogled na pasjo inteligenco, do katerega je ta prišel približno tisoč petsto let pozneje. Trdil je namreč, da se ljudje in psi razlikujemo le po stopnji posedovanja določenih mentalnih sposobnosti. Oboji imamo čustva, le da so človeška bolj zapletena. Oboji se učimo, si zapomnimo stvari, rešujemo probleme in se učimo iz izkušenj. Razlika je samo v tem, da smo ljudje pri vseh teh aktivnostih boljši.
Psi in religija
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Mnogo religij ima kaj povedati o psih.
- Večini religij psi ponavadi predstavljajo simbol za dobro oz. zlo ali pa nastopajo v vlogi pomočnikov, družabnikov in čuvajev.
- Le redke se ukvarjajo z inteligenco in mentalnimi sposobnostmi psov, čeprav so nekateri pogledi implicitno prisotni v različnih pripovedih.
Ljudska verovanja in pes
Čeprav so lahko religiozni pogledi na pse tako pozitivni kot negativni in se v določeni veroizpovedi pogosto prepletajo med seboj, je očitno, da so se prvotno vsi strinjali, da psi imajo inteligenco, sposobnost sklepanja in zavest, drugače številne zgodbe o vdanosti in pogumu ne bi imele nobenega smisla. Soglašali so tudi, da so umske sposobnosti živali podobne človeškim, le da niso tako izostrene in močne. Z drugimi besedami, v religijah se je predpostavljalo, da je mentalna razlika med ljudmi in zvermi kvantitativna in ne kvalitativna.
Sv. Tomaž Akvinski, eden najvplivnejših filozofov Rimskokatoliške Cerkve, je v 13. stoletju izoblikoval uradno cerkveno doktrino, po kateri se ljudje in živali razlikujemo le kvantitativno (v stopnji, do katere se naše mentalne sposobnosti izrazijo) in ne kvalitativno (v specifični naravi teh mentalnih procesov).
Razpravljanje o tem, ali pes ima dušo, deli psihologe, biologe in druge, ki jih zanima pasje vedenje, na dva tabora, med katerima se krešejo mnenja o povsem objektivnih znanstvenih vprašanjih o naravi in obsegu pasje inteligence, zavesti in sposobnosti sklepanja.