Narava pasje inteligence
Narava pasje inteligence
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Kaj dejansko mislimo pod pojmom »pasja inteligenca«?
- V našem vsakodnevnem besednjaku se poleg pojma inteligenten pojavljajo tudi njegove sopomenke pameten, razumen, moder, dojemljiv in podobno.
- Če pa hočemo povedati nasprotno o ljudeh in določenih dejanjih, jih opisujemo z neumen, nerazumen, počasen, zabit in podobno. Vendar če ljudem rečemo, naj natančneje pojasnijo, kaj jim predstavlja pojem inteligenca, večina pogosto ne ve prav dobro, na kaj se pojem dejansko nanaša.
- Katere so omejitve inteligence?
- Kako inteligenca vpliva na nas ali organizira obnašanje?
- Kako lahko prepoznamo razliko med dejanjem, ki ga je vodila inteligenca in med drugim, ki ga ni?
- Ko od nas zahtevajo, da odgovorimo na takšna vprašanja, nas večina zato odvrne: »Težko jo je opredeliti, ampak ko jo vidiš, veš, da gre za inteligenco«, kar v resnici pomeni: »Ne vem, pusti me pri miru.«
Tudi psi imajo mentalne sposobnosti.
- Pasme se med seboj razlikujejo glede bistrosti in mentalnih sposobnosti.
Vrste inteligence
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Govorimo o dveh vrstah inteligence: splošni in specifični inteligenci.
- Medtem ko se zdi, da so nekateri psi na splošno pametni in sposobni, da se lahko naučijo vse, pa se pri drugih zdi, da imajo omejene ali specifične sposobnosti.
- Lovski pasmi, kot sta angleški seter ali poenter, bosta brez težav lovcu pokazala, kje se nahaja plen, medtem ko ju bo praktično nemogoče naučiti, kako ovce zbrati skupaj, pa če ju bomo še tako urili.
- Prav nasprotno od škotskega in shetlandskega ovčarja, pri katerih ne bomo nikoli uspeli doseči, da poiščeta in pokažeta plen.
- Te visoke in nizke točke sposobnosti so odraz razlik med specifičnimi sposobnostmi.
Raznovrstne inteligentnosti
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Na inteligenco naj bi gledali kot na zbir primarnih mentalnih sposobnosti, in na vsako od njih kot na ločeno spretnost ali dimenzijo inteligence. Te sposobnosti lahko imenujemo »raznovrstne inteligentnosti«.
Ločimo naslednje pomembne inteligentnosti:
- jezikovno (besedno),
- logično-matematično,
- prostorsko,
- glasbeno,
- telesno-kinestetično (gibalno),
- interpersonalno (razumevanje drugih) in intrapersonalno (razumevanje sebe).
Prostorska inteligentnost
To je sposobnost, da v svoji glavi ohranjamo model urejenosti sveta, ki nas obdaja – kje se nahajajo predmeti, relativna razdalja med kraji itd.
- Prostorsko inteligentnost ima pes, ki si zapomni, kje v hiši bo našel svojo najljubšo igračo, kam ste pospravili njegov povodec ali kje, recimo, spi.
Kinestetična inteligentnost
Pomeni sposobnost, da se s svojim telesom spretno gibljemo in ga koordiniramo, kar je npr. potrebno pri tipkanju, plesu ali športu.
- Psi, ki so se naučili skakati v višino, ohraniti ravnotežje na BEAM (deski kot temelj hiše, iz železa oz. temelji na ladji) ali ki znajo splezati po lestvi, kažejo to obliko inteligentnosti.
- Določeni vidiki na tekmovanjih iz poslušnosti ali agility testi merijo ravno to vrsto inteligentnosti.
Intrapersonalna in interpersonalna inteligenca
Pri teh vrstah inteligentnosti gre za poznavanje sebe, svojih sposobnosti in omejitev.
- Pes, ki noče ali pa se obotavlja, da bi skočil čez neko oviro ali neko področje, za katero ve, da je preveliko ali previsoko zanj, kaže tovrstno inteligentnost. Intrapersonalna inteligenca je teoretično zelo pomembna, saj mora pes uporabljati neko obliko zavestne predelave ali celo neke slike v možganih, da bi jo pokazal.
- Gre za socialne spretnosti, na podlagi katerih se dobro razumemo z drugimi ali prevzamemo vlogo voditelja ali kakšno drugo vlogo.
- Divji kanidi, kot recimo volkovi, vedo, kdo je glavni in se do vodje svojega tropa tudi ustrezno vedejo.
- Psi se prav tako z ustreznimi signali odzivajo na ljudi in druge pse.
Takšno obnašanje je dokaz interpersonalne inteligentnosti.
- Tovrstno inteligentnost lahko opazimo tudi, kadar pes začne igro z drugimi psi ali skuša o svojih potrebah obvestiti človeka.
- Interpersonalna inteligentnost je temeljna za sporazumevanje.
Glasbena inteligentnost
Glasbena inteligentnost psov spada med tiste vrste inteligentnosti, ki so bolj stvar razprave, kot pa da so pri psih očitno prisotne.
- Lahko bi rekli, da je pri psih mogoča, če bi obstajali dokazi, da psi cenijo določene glasbene elemente, recimo harmonijo, saj skladanje glasbenih del verjetno ne pride v poštev.
Logično-matematična inteligentnost
Ta vrsta inteligentnosti se pri ljudeh kaže kot sposobnost reševanja problemov, uporabe matematičnih tehnik, ustvarjanja znanstvenih rešitev itd.
- Ta vidik inteligence je treba spremeniti, razjasniti in nekako omejiti, preden je smiselno razpravljati o tovrstni inteligentnosti pri psu.
- Nihče ne trdi, da so psi matematiki ali logiki, vendar je pošteno, da povemo, da imajo določene matematične in logične sposobnosti.
Jezikovna (besedna) inteligentnost
Očitno je, da psi ne znajo govoriti ali ustvarjati jezikovnih vzorcev, torej tudi ne morejo pridobiti višjih stopenj sposobnosti uporabe jezika.
- Čeprav ne bomo nikoli videli pasjega pesnika, psom kljub temu ne smemo odrekati besedne inteligentnosti.
Problematika pasje jezikovne inteligentnosti je za ljudi pomembna, ker se hočemo sporazumevati s svojimi živalmi, za pse pa zato, ker so družabna bitja; socialna organizacija in struktura pa ne moreta obstajati brez neke oblike sporazumevanja.
- Kompleksnejše kot so socialna struktura in dejavnosti, kompleksnejši jezik ali komunikacija sta potrebna.
- S filozofskega stališča je problematika živalskega jezika središče prepirov o tem, ali živali, ki niso ljudje, lahko razmišljajo in imajo zavest.
- Zaradi takih razlogov se zdi pomembno, da jezikovni inteligenci pri psih posvetimo nekoliko več pozornosti kot drugim vidikom pasjih mentalnih sposobnosti.