Redke pasme

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Psihologija psov

Nekateri psi so postali silno redki, ker so se kratko malo preveč izkazali pri svojem delu. Poglejte na primer škotskega jelenarja, pasmo, ki so jo uporabljali pri lovu na jelenjad (in je, vzpeta na zadnjih nogah, s pleči presegala višino poldrugega metra). Ko so škotski jelenarji svoj plen iztrebili, je pasma izgubila svojo poglavitno življenjsko nalogo.

Priljubljenost nekaterih drugih pasem je zatonila zato, ker je obledel blišč njihovega zvezdnika. Dinmont oz. 'terier Dandieja Dinmonta', edini terier, ki ima svoje ime po literarnem liku, je bil sprva priljubljen, ker je nastopal v uspešnici Sira Walterja Scotta Guy Mannering iz leta 1814. Danes je knjiga tako rekoč neznana, dinmontov pa tudi skoraj ne vidimo več. Včasih pa gre pri zmanjšani priljubljenosti za estetski ozir. Irskega vodnega španjela imajo mnogi, kljub njegovi delavnosti, bistroumnosti in prijaznosti, za mutantskega pudlja s podganjim repom.

V ZDA vsako leto registrirajo več kot pol milijona pasemskih legel, nekatere pasme med njimi pa imajo le po dva ali tri ducate legel. Nekatere priznane pasme so dandanes pravzaprav že tako redke, da bi jih, če bi šlo za divje živalske vrste, verjetno dali na Mednarodni seznam ogroženih vrst. Takšne pasme so vidrovci, irski vodni španjeli, škotski jelenarji, sealyhamski terierji, ibižani, dinmonti, faraonarji in susseški španjeli.