Pasji praznik

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Psihologija psov

Verjetno je le malo psov, ki se zavedajo, da jim je posvečen poseben praznik – tretjega novembra, ko je dan sv. Huberta, zavetnika psov. Hubert je bil sin belgijskega vojvode Guienskega. Kot mlad mož je bil vihrav in objesten, pa velik ljubitelj lova. Prav ljubezen do psov je bila tista milost, ki ga je odrešila.

Legenda pravi, da je na veliki petek leta 683 s prijatelji vzel pse in se odpravil na lov, ne da bi se bil menil za praznik. Na lovu so se psi sredi pregona na vsem lepem ustavili in spoštljivo polegli pred velikim belim jelenom. Ko se je jelen ozrl, je Hubert zagledal med rogovoma podobo križa in zaslišal je božji glas, ki mu je rekel, da je čas, da začne svoj lov na krepost. Kmalu zatem se je dal Hubert posvetiti za meniha, ustanovil je opatijo in sčasoma napredoval do škofovskega položaja. V opatiji je še naprej vzrejal pse. Potomci enega od njih, 'psa sv. Huberta', so vsi dandanašnji krvosledniki.

Pred nekaj leti sem v začetku novembra popotoval po podeželju Severne Karoline. Na lepem sem se znašel pred veliko množico, ki je stala pred cerkvenimi vrati. Sestavljali so jo ljudje in psi vseh vrst in pasem: otroci z miljenčki, pastirji z ovčarji, lovci s sledniki. Na stopnice se je povzpel duhovnik, opravljen v belo haljo, in je imel 'pasjo mašo' na čast sv. Hubertu. Nazadnje je poklical k sebi najstarejšega psa in mu podelil blagoslov, potem pa je z dotikom požegnal še vse druge pse. Z gotovostjo izjavljam, da med vsem tem obredom ni noben pes niti bevsknil. Kolikor se spominjam, so med molitvijo mnogi psi spoštljivo sklanjali glave.