Prerazdraženost

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Psihologija mačk

Mačja prerazdraženost se kaže v različnih oblikah:

• Podivjane mačke med drugim imenitno sikajo in pi­hajo v ljudi, ki se jim približajo. Ta vrsta napadalnosti je mačji afektivni obrambni odgovor oziroma napadalnost iz strahu. Značilna znamenja te prerazdraženosti so npr. razširjene zenice, nasršena dlaka po hrbtišču in repu ter iztegnjeni kremplji.

• Ko mačka usloči hrbet, da bi se naredila večjo, je to sestavni del strategije, ki naj t. i. napadalce prepriča, da se jim trud morda ne bo obrestoval. Če jih nasprotnik v to prisili, so te strašljive mačke pripravljene napasti, opraskati ali ugrizniti, čeprav to, da bi sovražnika poškodovale, ponavadi ni njihov glavni namen. V takšnem položaju bo mačka bolj verjetno praskala kot grizla, kar lahko potrdi vsak veterinar, ki pri delu ne nosi zaščitnih rokavic.

• Grizejo ponavadi samozavestne mačke, ki se rade poti­kajo zdoma in so odločene, da si jih bo svet zapomnil.

Kot bi pričakovali, je osrednja pot pri zdravljenju napadalnosti iz stra­hu enaka: dobra stara desenzibilizacija.

• Strah pred ljudmi, najsi ga spremlja napadalnost ali ne, ni edini izraz strahu pri mačkah.

• Tako kot drugim vrstam se lahko tudi mačkam zgodi, da jih postane strah zvokov, prizorov in vonjev ter nekaterih situacij.

• Te vrste strahov oz. fobij videvamo pri mačkah manj kot pri psih, a to je morda posledica poročevalske pristranosti.

Mačke, ki jih tarejo podobni problemi kot pse, svoje strahove in bojazni izražajo precej bolj neopazno, zato njihovi lastniki dosti teže zaznajo njihovo stisko.

Še eno stanje, ki pri mačkah pogosto ostaja neopaženo, je ločitvena tesnoba.

• Edino vidno znamenje te motnje utegne biti neprimerno mokrenje v lastnikovi odsotnosti, a ko pride do tega, si pripetljaj pogo­sto razlagamo narobe.