Čustveno vedenje

Paritveno vedenje

 

Značilno paritveno vedenje (kopulacija) pri samcih vklju­čuje:

  • iskanje (klatenje),
  • spopadanje z drugimi snubci (vrstniško napadalnost),
  • snubljenje (ki sprva pogosto naleti na eno ali dve bojeviti zavrnitvi) in
  • končno srečno združitev (kdor čaka, dočaka). Sama združitev je prav kratka - traja komaj kakih deset sekund - in se konča s tem, da samica oplazi samca in nato odskoči. To sploh ni nerazumna reakcija na paritveno sekvenco, med katero samec samico z zobmi drži za vrat in jo pritiska k tlom. Poleg tega je samčev penis bradat, kar bržkone še povečuje njeno začasno neugodje.

 

Zdi se, da se užitek za samico začne šele po dejanju, ko se v očitni nasladi valja in jegulji po tleh, medtem ko se njen partner umakne na sámo in si obliže penis. Ves postopek se lahko ponovi večkrat, preden se par loči in gresta partnerja vsak svojo pot.

  • Sterilizacija, pa naj bodo njeni učinki na spolne oblike vede­nja takšni ali drugačni, je obvezna za vsako mačko in vsakega mačka, ki jima je namenjena usoda sobnih miljenčkov.
  • Čeprav nesterilizirani, klateški, poulični mačkoni in mačkonke, "nedostopne, nebrzdane divje živali", ki te tu in tam počastijo s svojo družbo, premorejo določeno naravno privlačnost, takšna izbira zaradi prispevka teh živali k populaciji podivjanih mačk žal ni družbeno odgovorna. Tu je možna samo ena pot: sterilizacija je nujnost, razen če nameravamo mačke rediti in se zavedamo, da bo morala biti živalca vselej zaprta za domačimi zidovi.

Mačkistično vedenje

 

Preden pride do drugega navala v adolescenci, so mucki že ve­denjsko programirani kot samci, tako da kažejo zametke prihodnjih "mačkističnih" vedenjskih vzorcev.

  • Predpubertetnega ali skopljenega mačka bi lahko primerjali z lučjo večstopenjskih stikal, ki je ni mogoče povsem ugasiti. Testosteron učinkuje tako, da luč sveti z največjo močjo. Po sterilizaciji, ki odstrani vir testosterona, luč samo še medlo brli, vendar ne ugasne povsem.
  • Do kakšne mere se bo pri samcu še kazalo "mačkonsko" vede­nje, je lahko zelo odvisno od moči testosteronskega vala pred rojstvom. To utegnejo določati geni, lahko pa k procesu t. i. maskulinizacije s spreminjanjem hormonskega okolja prispe­vajo tudi sosednji zarodki. Samec, ki leži med dvema samcema, lahko postane "supersamec", pri katerem bo spolno opredelje­no vedenje bolj izrazito.
  • Med dodatnimi dejavniki, ki utegnejo vplivati na trdovratnost "mačkističnega" vedenja, so tudi izkušnje in učenje. To do neke mere potrjuje opažanje nekaterih, da je skopljenje, če se opravi pozno, manj učinkovito glede spremi­njanja "moškega" vedenja, kot če se opravi že zgodaj.

 

Sterilizacija je silno učinkovita metoda za omejevanje ali odpravljanje s spolnostjo povezanega vedenja, vendar, kot smo že pojasnili, pri samcih ni tako učinkovita kot pri samicah (čeprav obema spoloma zagotavlja jalovost).


Prisilno označevanje

 

Razlogi za prisilno označevanje so naslednji:

  • Feromonski vonji, ki jih oddajajo vonjalne žleze v mačjih tacah, pri drugem mačjem bitju ne puščajo nobenega dvoma o tem, čigave so inicialke in o čem je najverjetneje razmišljal, ko ga je pot nazadnje prinesla mimo. Kot da bi bile vidne praske znak, ki usmerja pozornost k bolj nadrobnemu sporočilu. To je ena od razlag, zakaj obkrempljene mačke še naprej posnemajo gibe, kakor da bi praskale po pohištvu, čeprav nimajo krempljev, da bi si jih brusile, in njihov napor ne pokaže vidnih sledov.
  • Druga razlaga za brezplodno praskanje, ki se mu vdajajo take mačke, pa pravi, da se na ta način ritualistično preigrava vedenje, ki je vtisnjeno v njihov živčni sistem. Z drugimi besedami, čeprav ni za njihovo vedenje nobenega očitnega razloga, se mu vdajajo zato, ker se čutijo primorane.
 
 
  • Glede na to, da ima krempljanje označevalno vlogo, označevanje pa se stopnjuje pod vplivom stresa, bi morala fre­kvenca praskanja naraščati sorazmerno z naraščanjem nape­tosti - in kaže, da je res tako.

 

 

Zdravljenje prisilnega označevanja s krempljanjem (če gre res za to) bi terjalo, da do najmanjše možne mere omejimo pritiske iz okolja (kakršni so spori med mačkami), da preusmerimo kraspanje na sprejemljivo tarčo, v trdovratnih pri­merih pa morda tudi, da v razumni meri posežemo po sredstvih za zmanjšanje tesnobe. V tej strategiji se odraža vpliv terapev­tskih metod, namenjenih neki drugi obliki prisilnega označeval­nega vedenja - prisilnemu označevanju z urinom.

 

 

 

Za hip si predstavljajmo, da nimamo opravka s kompulzivno (prisilno) mačjo naravo, ampak kratko malo z divjakom, ki si tu in tam da duška in scefra par imenitnih stolov. Takšne mačke ni treba poslati na kliniko za zdravljenje obsesivno-kompulzivnih motenj, ampak je treba njeno energijo samo usmeriti v bolj sprejemljivo smer. Pri tem nam pomaga tako imenovani krempeljnik; krempeljniki se namreč obnesejo - če veš kakšnega iz­brati in kam ga postaviti.

 

 

  • Mačko, ki se upira temu, da bi uporabljala krempeljnik, lahko včasih prepričaš z ukano. Ena izmed zvijač je, da tkanino na krempeljniku začiniš z mačjo travo. Po neki oceni je samo tretjina mačk dovzetna za mamljive učinke mačje trave (za dru­ge si je mogoče izmisliti drugačne vonjalne vabe), a vzrok za to neskladje ostaja nejasen.
  • Ko skušamo mačko privabiti na zaželeni kraj, kjer naj bi zadovoljevala svoje krempljaške potrebe, je pomembno, da jo obenem odvračamo od praskanja na neprimernih mestih, kakršni so zvočniki ali naslonjalo najljubšega fotelja.
  • Če se ne obnese nič od zgoraj naštetega, obstaja soraz­merno nova rešitev, glede katere vemo, da deluje vsaj v nekaterih primerih. Govorimo o tako imenovanih "mehkih tačkah". To so mehke plastične kapice, ki jih kratko malo prilepimo na mačje kremplje, spričo česar postanejo manj ostri in manj sposobni za uničevanje tkanin. Uspeh, dosežen z umetnimi krempeljci, je očiten.
 
 
  • Četrti razlog, zakaj mačke pretirano praskajo po pohištvu: vede­nje se lahko krepi s kondicioniranjem (pogojevanjem). Če takšno in takšno vedenje privablja pozornost, to ponavadi veča njegovo frekvenco. Potrebno je podrobno poročilo, da ugotovimo, kje in kdaj prihaja do težav ter kaj se godi pred mačkinimi dejanji in kaj po njih.

 

Sterilizacija

 

Če samice ne nameravaš imeti za razplod, potem je zanesljivo bolje, da jo daš sterilizirati.

  • Sterilizacija preprečuje nezaželeno vedenje, ki spremlja željo po parjenju, dodatna prednost pa je, da bržkone zmanjšuje možnost za nastanek raka seskov v poznejših letih.
  • Vendar pa je glavni razlog za sterilizacijo mačk - kontracepcija.

 

Skopljenje je pri samcih izredno učinkovit način za odpravljanje nezaželenega "mač(k)ističnega" vedenja.

  • S sterilizacijo lah­ko odpravimo potepinstva, škropljenje in vrstniško napadalnost pri 80 do 90 % mačkov.
  • Do spremembe v vedenju lahko pride hitro, v nekaj tednih, ali pa bolj postopno, v več mesecih. Verjetnost, da bo skopljenje prineslo hitro vedenjsko spremembo, je odvisna od vrste vedenja.
  • Škropljenje se pogosto znatno omeji že v nekaj dneh po posegu, pri napadalnosti in klateštvu pa skoraj polovica mačkov ubere daljšo pot.

Obkrempljenje


Obkrempljenje ne pomeni, da se mački kremplji pristrižejo do mesa; dejansko gre za amputacijo s kostjo in z vsem drugim vred. O okrutnosti posega se jasno prepričaš, ko vidiš, kaj se zgodi, ko se mačka po operaciji zbudi iz anestezi­je. Drugače kot pri običajnih posegih, vključno s sterilizacijo, kjer okrevanje poteka dokaj mirno, se mačkam po odstranitvi krempljev dogaja, da se v kletki za okrevanje od neznosnih bo­lečin kar mečejo sem ter tja. Tisti bolj stoični se negibni v svoji nebogljenosti stisnejo v kot, bržkone zaradi uničujoče bolečine.

  • Obkrempljenje do pičice natančno ustreza slovarski opredelitvi izraza pohabljenje. Besede, kakršne so iznakaziti, pokvečiti, iz­maličiti in razkosati, se nanašajo na ta poseg.
  • “Operativna odstranitev krempljev'', ki se včasih izvaja zaradi zaščite pohištva in zaves, je dejanje zlorabe in bi moralo biti zakonsko prepovedano v vseh in ne le nekaterih državah.

 

Preprosta razlaga, češ da mačke krempljajo po pohištvu v prvi vrsti zato, da bi si obrusile kremplje, ne zadošča.

  • Praskanje po pohištvu krempljev namreč ne obrusi; s tem, ko omogoča mišično vadbo in pomaga pri luščenju mrtvih roževinastih lusk (ki jih lahko najdeš na tleh pod pogosto uporabljanim praskališčem), jih neguje.
  • Drugi razlog, zakaj se mačke rade pretegnejo in zakopljejo kremplje v pohištvo, je – dober občutek.
  • Praskanje in krempljanje raznih predmetov je tudi oblika vedenja, ki sodi v kategorijo vizualnega in vonjalnega označevanja. Vizualni vidik označevanja ni nobena skrivnost. Znamenje govori: “Bil sem tu.”
  • Vonjalna sestavina se kraspanju kot označevalnemu ve­denju pridružuje bolj neopazno. Označevanje z vonjem je za mačko nekaj takega kot pisanje za človeka, saj se na ta način sporočilo prenaša še dolgo potem, ko pošiljatelja ni več.
© 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA | DEBORA
Avtorske pravice © 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA. Vse pravice pridržane.
Joomla! je brezplačna programska oprema izdana pod GNU General Public Licenco.