Obstaja mnogo različnih metod, ki naj bi preprečile pasji lajež.

Sredstva za preprečevanje laježa:

vodne pištole in bidoni, štrcniki limonovega soka, dulci, lepilni trakovi, zviti časopisi, pločevinke-šklepetavke in električne ovratnice. Včasih se kaj od tega obnese  ‒ pogosto pa ne. Celo kadar se te tehnike obnesejo, so pogosto preostre, tako da lahko spridijo odnos med psom in gospodarjem.

Pes z lajanjem nekaj sporoča. Želi sporočiti to, kar se mu zdi pomembno za krdelo.

• Postopek, s katerim divji kanidi ustavljajo lajanje, je v resnici prav preprost.

• Signal, da je treba biti tiho, lahko da vodja krdela, mladičkova mati ali kak drug član krdela, ki je očitno dominanten.

• Da bi umirila bevskača, bo dominantna žival z zobmi prijela kršilčev gobček, ne da bi ga ugriznila, potem pa se bo oglasila s kratkim, tihim in zamolklim renčajem. Ta pritajeni renčaj se ne sliši daleč, pa še zelo kratek je. Zobje gobčka ne stiskajo, tako da mladiča ne boli, torej tudi ne bo javknil ali poskusil zbežati. Praviloma je v naslednjem hipu vse tiho.

Posadite psa na svojo levo, potem pa smuknite s prsti levice pod ovratnico na pasjem zatilju. Privzdignite jo z levico, obenem pa z desnico zviška položite na njegov gobec in mu ga primite ter hkrati potisnite navzdol. S tihim, uradnim, nič razburjenim glasom mu recite samo: "Tiho." Ta utiševalni manever ponavljajte, kadar je le potrebno. Od pasme je odvisno, ali bo pes mirno povelje "tiho" povezal s koncem lajanja že po dveh ali šele po dveh ducatih ponovitev.

• Ne pozabite, da smo pse namenoma vzredili v lajavce, in nikar ne "korigirajte" psa, če zažene alarm vpričo bližajočega se neznanca ali celo ob pogledu na mačko zunaj pred oknom.

• Če ni vzroka, da bi posegali vmes, potem psa samo pokličite k sebi in ga na hitro pobožajte ali počohajte. Pes, ki laja, samo opravlja delo, ki smo mu ga naložili pred tisoči let.